Sveti Peter, Piran
Sveti Peter Raven (1952-1992) | |
|---|---|
.jpg) | |
  Sveti Peter Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°27′59.72″N 13°41′3.94″E / 45.4665889°N 13.6844278°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Obalno-kraška regija |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina | Piran |
| Površina | |
| • Skupno | 3,96 km2 |
| Nadm. višina | 210 m |
| Prebivalstvo (1 januar 2020)[1] | |
| • Skupno | 393 |
| • Gostota | 99 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 6333 Sečovlje |
| Zemljevidi | |
Sveti Peter - Vas | |
| Lega | Občina Piran |
| RKD št. | 4769 (opis enote)[2] |
| Razglasitev NSLP | 10. december 1983 |
Sveti Peter (pogosto zapisano okrajšano kot Sv. Peter, italijansko San Pietro dell'Amata, od 1952 do 1992 Raven) je naselje v Slovenski Istri[3], ki upravno spada pod Občino Piran.
Razloženo naselje z gručastim jedrom na skrajnem jugovzhodu Šavrinskega gričevja, na slemenu in pobočjih med dolinama reke Dragonje in potoka Drnica, obsega tudi zaselke Goreli, Ivankovec, Koščiči, Kozloviči, Sikuri, Špehi in Šterenci.
Etimologija[uredi | uredi kodo]
Ime naselja so iz Sveti Peter v Raven spremenili leta 1952. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje Svetega Petra del obsežne kampanje oblasti, da se iz toponimov slovenskih krajev odstranijo vsi religiozni elementi. Staro ime so naselju vrnili leta 1992.[4][5][6] Med domačini se je za vas ohranilo ime narečno ime »Šupeter«.[7]
Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]
V nekdanjem kmečkem naselju, katerega prebivalci so se ukvarjali s pridelavo zgodnjih vrtnin, sadja in z oljkarstvom, je kmetijstvo danes večinoma le dopolnilna dejavnost, večina prebivalcev je zaposlenih v obalnih mestih. V okolici so ponekod še ohranjeni nasadi starih avtohtonih sort oljk (buga, črnica in štorta).
Znamenitosti[uredi | uredi kodo]
- V zaselku Goreli je v prenovljeni Tonini hiši etnološka zbirka. V značilni kamniti istrski hiži so ohranjeni stara kuhinja, spalnica in torklja (stiskalnica za oljke), ki priča o pridobivanju oljčnega olja, ko je bila oljka tod še močno razširjena. Za hišo je eden od mnogih istrskih kalov.
- Vrh slemena stoji razgledna cerkev sv. Duha, na robu vaškega jedra pa cerkev sv. Petra, po kateri ima kraj ime, z zanimivim renesančnim reliefnim oltarjem.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Prebivalstvo - izbrani kazalniki, naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 28. aprila 2021.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 4769«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ »Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin« (pdf). Pridobljeno 15. marca 2022.
- ↑ Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
- ↑ Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
- ↑ Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.
- ↑ Piransko podeželje / L'entroterra di Pirano. 2010. Piran: Občina Piran.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
- Černe, Andrej Priročni krajevni leksikon Slovenije, DZS d.d., Ljubljana, 1996, (COBISS)
- Pucer, Alberto (2005). Popotovanje po Slovenski Istri. Libris Koper. COBISS 219328768. ISBN 961-91468-1-6.
- Simič Sime, Slobodan; Pucer, Alberto (2001). Slovenska Istra - zaledje. IKI d.o.o. SIS art, Ljubljana. COBISS 112297984. ISBN 961-90692-4-2.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Spletna stran o istrski vasi Sv. Peter: svpeter-piran.si/
| Naselja | |
|---|---|
| Znamenitosti | |
| Osebnosti | |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
