Gerovit
| Gerovit | |
|---|---|
bog vegetacije, pomladi in vojne | |
| Orožje | meč, ščit |
| Simbol | ščit |
| Letni čas | pomlad |
| Osebne informacije | |
| Poistovetenje | Jarilo, Jarovit?, Porenut?, Svarožič?, Dažbog Mars |
Gerovit ali Herowith je v slovanski mitologiji zahodnoslovansko božanstvo pomladi in vojne, najverjetneje je istoveten z Jarovitom, lahko pa s Svarožičem/Dažbogom.
Etimologija[uredi | uredi kodo]
Niederle je mnenja, da je treba ime Gerovit prebrati kot Jarovit[1] Kot kaže je namreč Gerovit samo sprememba korena iz Jarovit.[2]
Značilnosti[uredi | uredi kodo]
Gerovita so častili v Havelsbergu pri izlivu reke Havel v Labo, in v Volgastu.[3] Herbord (†1168) poroča, da je v mestu Volgast (Hologost) stal hram boga Gerovita, katerega simbol je bil sveti ščit.[4][5] Ebbo (†1163) Gerovita/Herowitha enači z rimskim Marsom. [3] Po drugi strani je Gerovit/Jarovit očitno soroden skitskemu Aresu, ki ga je predstavljal meč.[6] Pisani Gerovita enači s soncem Dažbogom/Svarožičem, ki je zaradi germanskih vplivov prevzel vojaško vlogo.[3]
Sklici[uredi | uredi kodo]
Viri[uredi | uredi kodo]
- Gimbutas Maria (1971): The Slavs. London, Thames & Hudson.
- Makarovič Jan (1998): Od Črne boginje do Sina Božjega. Ljubljana/Pisa, FDV/ Studi slavi.
- Ovsec Damjan J. (1991): Slovanska mitologija in verovanje. Domus, Ljubljana.
- Vasiljev Spasoje (1928): Mitologija drevnih Slovena. Beograd, Srbobran.
Staroslovansko verovanje in mitologija | ||
|---|---|---|
| Pomembnejši bogovi |  | |
| Druga božanstva | ||
| Junaki | ||
| Čudežna bitja in čarobne rastline | ||
| Dobri in zli duhovi | ||
| Drugo | ||