Hripavost
| Hripavost | |
|---|---|
| Sopomenke | disfonija |
| Specialnost | otolaringologija |
Hrípavost ali disfoníja pomeni nejasen, nečist glas. Lahko je posledica vnetja grla (na primer zaradi okužbe zgornjih dihal ali alergije),[1] motnje oživčenja glasilk in ostalih laringealnih mišic[2] ali pa le prekomerne ali neustrezne rabe glasilk (na primer glasno navijanje na športnih dogodkih, glasno govorjenje v hrupnem okolju, dolgotrajno govorjenje brez vmesnih počitkov za glasilke, glasno prepevanje ali govorjenje s previsokim ali prenizkim glasom).[1] Obstajajo še drugi vzroki. Lahko gre tudi za tako funkcionalno hripavost, kadar v grlu ali na živčnem sistemu ni bolezenskih sprememb, ki bi ovirale normalno tvorbo glasu, temveč gre za napačen način uporabe glasu in je pogosto psihogenega izvora.[3]
Pri blaženju oziroma odpravi hripavosti praviloma pomagata začasno počivanje glasu ter zdravljenje osnovnega vzroka.[1] Če je vzrok nepravilna oziroma prekomerna raba glasilk, lahko hripavost ublaži tudi uživanje večjih količin vode.[1]
Vrste hripavosti[uredi | uredi kodo]
Hripavost lahko razdelimo v dve skupini: organsko in funkcionalno.[4] Razlikovanje temelji na vzroku, pri čemer organsko hripavost povzroča določena fiziološka sprememba v sistemu govoril, na primer v anatomiji grla, pri funkcionalni hripavosti pa je vzrok v uporabi glasu, na primer zaradi prekomerne ali nepravilne rabe glasu.[5] Organsko hripavost lahko razdelimo na strukturno (sprememba v sami zgradbi govoril, na primer lezija na glasilkah) ali nevrogeno (motnja v osrednjem ali obkrajnem živčevju).[5] Posebna oblika funkcionalne hripavosti pa je psihogena hripavost, pri kateri ni prepoznan vzrok in je verjetno posledica psiholoških dejavnikov.[5][6]
Vzroki[uredi | uredi kodo]
- Organska hripavost
- laringitis (akutni: virusni, bakterijski; kronični: zaradi kajenja, GERB-a, laringofaringealnega refluksa)
- novotvorba (predrakava: displazija; rakava: ploščatocelični rak)
- poškodba (iatrogena: kirurški poseg, intubacija; akcidentna: topa poškodba, prebodnina ali opeklina)
- endokrini vzrok (hipotiroidizem, hipogonadizem)
- hematološki vzrok (amiloidoza)
- iatrogeni vzrok (inhalacije kortikosteroidov)
- Funkcionalna hripavost
- psihogena
- hripavost zaradi prekomerne/nepravilne rabe glasu
- idiopatska
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 »Hoarseness«. NIDCD. 18. avgust 2015. Pridobljeno 24. julija 2017.
- ↑ https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5519562/hripavost?query=Hripavost&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 13. 1. 2022.
- ↑ Campolunghi-Pegan, Polona. »Hripavost« (PDF). Združenje zdravnikov družinske medicine, Zavod za razvoj družinske medicine. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 13. januarja 2022. Pridobljeno 13. januarja 2022.
- ↑ Ruotsalainen J, Sellman J, Lehto L, Verbeek J (Maj 2008). »Systematic review of the treatment of functional dysphonia and prevention of voice disorders«. Otolaryngology–Head and Neck Surgery. 138 (5): 557–65. doi:10.1016/j.otohns.2008.01.014. PMID 18439458.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 »Voice Disorders Overview«. American Speech-Language Hearing Association. Pridobljeno 2. oktobra 2016.
- ↑ Duffy JR, Yorkston KM (2003). »Medical interventions for Spasmodic Dysphonia and some related conditions: A systematic review«. Journal of Medical Speech-Language Pathology. 11.