Pojdi na vsebino

Površinska gostota naboja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Površínska gostôta nabôja ali ploskôvna gostôta nabôja (oznaka σ) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena pri površinskem zvezno porazdeljenem naboju kot naboj e na enoto površine S:

Mednarodni sistem enot predpisuje za površinsko gostoto naboja izpeljano enoto A s m-2.