Pojdi na vsebino

Senžermenska mirovna pogodba (1919)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Senžermenska mirovna pogodba
Dolgo ime:
Datum podpisa10. september 1919
LokacijaSaint-Germain-en-Laye, Francija
Začetek veljavnosti16. julij 1920
Pogojiratifikacija pogodbe s strani Avstrije in držav antante.
PodpisnikiAvstrija Avstrija

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Združeno Kraljestvo
Francija Francija
Italija Italija
Japonska Japonska
Združene države Amerike ZDA
Belgija Belgija
Tajvan Kitajska
Kuba Kuba
Češkoslovaška Češkoslovaška
Grčija Grčija
 Nikaragva
Panama Panama
Poljska Poljska
Portugalska Portugalska
Romunija Romunija
Tajska Siam

Kraljevina Jugoslavija Kraljevina SHS
Depozitorfrancoska vlada
Jezikifrancoski, angleški in italijanski
Saintgermainska mirovna pogodba v Wikiviru

Senžermensko mirovno pogodbo (tudi senžermenski mir) so 10. septembra 1919, po razpustitvi Avstro-Ogrske, podpisali Avstrija in predstavniki antante v kraju Saint-Germain-en-Laye.

S podpisom so bile prekinjene sovražnosti med ZDA, Združenim kraljestvom, Francijo, Italijo, Japonsko, Belgijo, Kitajsko, Kubo, Grčijo, Nikaragvo, Panamo, Poljsko, Romunijo, Kraljevino SHS, Siamom in Češkoslovaško na eni ter Avstrijo na drugi strani. Avstrija je pogodbo ratificirala 5. novembra 1919, veljati je začela 16. julija 1920.

V 391 členih pogodbe je bil določen obseg Avstrije in njena državna ureditev (republika). Razen s privolitvijo Društva narodov je bila Avstriji prepovedana združitev z Nemčijo ali katero koli drugo državo. Prepovedana je bila splošna vojaška obveznost, civilno in vojno letalstvo ter tankovske enote. Vojna mornarica se je morala takoj predati zmagovalcem. Preostale oborožene sile so bile omejene na 30.000 enot in država je lahko imela samo eno tovarno za proizvodnjo orožja. Avstrija je bila obvezana plačati tudi reparacije.

Takoj po podpisu je začela vlada izigravati pogodbene odločbe vojne narave. Dokončno je pogodba izgubila pomen 13. marca 1938, ko je Tretji rajh priključil Avstrijo.