Zelo široki sredinski zadnji nezaokroženi samoglasnik
| Zelo široki zadnji nezaokroženi samoglasnik | |
|---|---|
| ɑ̝ |
Zeló širôki sredínski zádnji nèzaokróženi samoglásnik je vrsta samoglasniškega glasu, ki se pojavlja le v peščici jezikov. Nima svoje lastne črke, zato se zapisuje z ɑ̝ ali ʌ̞.
Pojavlja se v zelo malo jezikih, ki si med seboj niso sorodni. Štirje se pojavljajo v Rusiji, Gruziji in Azerbajdžanu, selepetščina pa je jezik Papue Nove Gvineje. Ta glas pozna dolenjsko narečje slovenščine.
Značilnosti[uredi | uredi kodo]
- je nezaokrožen, torej pri izgovorjavi ne zaokrožimo ustnic
- je zelo široki sredinski, torej ima precej nizek prvi formant in je po dolžini sorazmerno dolg
- izgovori se v zadnjem delu ust in ima nizek drugi formant
Primeri[uredi | uredi kodo]
| Jezik | Primer | Izgovorjava | Prevod | |
|---|---|---|---|---|
| azerbajdžanščina[1] | alti | [ɑ̝ltɪ] | 'šest' | |
| hantijščina | severna[2] | năŋ | [nɑ̟̝ŋ] | 'ti' |
| lakščina[3] | potreben primer | |||
| osetinščina | ironska[4] | арт (art) | [ɑ̝̹r̺t̺] | 'ogenj' |
| selepetščina[5] | potreben primer | |||
| slovenščina[6] | dolenjsko | dlan | [dˡʟɒ̝ːn] | 'dlan' |
Viri[uredi | uredi kodo]
- ↑ Mokari, Payam Ghaffarvand; Werner, Stefan (1. september 2016). »An acoustic description of spectral and temporal characteristics of Azerbaijani vowels«. Poznan Studies in Contemporary Linguistics (v angleščini). Zv. 52, št. 3. str. 503–518. doi:10.1515/psicl-2016-0019. ISSN 1897-7499.
- ↑ »Казымский диалект хантыйского языка | Обско-угорский институт прикладных исследований и разработок«. ouipiir.ru. Pridobljeno 1. maja 2021.
- ↑ Anderson, Gregory D. S. 1997. Lak phonology. In Kaye, Alan S. and Daniels, Peter T. (eds.), Phonologies of Asia and Africa, 973–997. Winona Lake, Indiana: Eisenbrauns.
- ↑ »Бекоев Д.Г. Иронский диалект осетинского языка. Цхинвал, 1985«. iratta.com: Осетия-Алания и Осетины-Аланы. Pridobljeno 1. maja 2021.
- ↑ McElhanon, Kenneth A. 1970. Selepet Phonology. (Pacific Linguistics, Series B, 14.) Canberra: Australian National University.
- ↑ Kenda-Jež, Karmen. »Fonetična transkripcija« (PDF). Fran. Pridobljeno 1. maja 2021.
 | Ta jezikoslovni članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |