Kronologija prve svetovne vojne

Kronologija prve svetovne vojne zajema tudi dogodke, ki so se zgodili pred in po njej, ampak so neposredno povezani.

1914[uredi | uredi kodo]

28. junij - avstrijski nadvojvoda Franc Ferdinand in njegova žena Sofija Hohenberška sta umrla v atentatu v Sarajevu, ki ga je izvedel srbski nacionalist; to je povod za prvo svetovno vojno.
23. julij - Avstro-Ogrska postavi ultimat Srbiji.
25. julij - Carska Rusija oznani, da bo zavarovala srbsko suverenost.
28. julij - Avstro-Ogrska napove vojno Kraljevini Srbiji in carski Rusiji; začetek prve svetovne vojne.
1. avgust:

Nemško cesarstvo napove vojno carski Rusiji.
Francija začne mobilizacijo svojih sil.

3. avgust: Nemško cesarstvo napove vojno Franciji.
4. avgust:

Nemško cesarstvo napade in okupira Belgijo.
Združeno kraljestvo napove vojno Nemškemu cesarstvu.
ZDA razglasijo nevtralnost.

6. avgust:

Avstro-Ogrska napove vojno carski Rusiji.
Kraljevina Srbija napove vojno Nemškemu cesarstvu.
USS Tennessee odpluje proti Evropi s 6 milijoni ameriških dolarjev v zlatu kot pomoč Američanom, ki so ostali ujeti v Evropi.

7. avgust:

Francija okupira Alzacijo.
general Joseph Joffre postane načelnik generalštaba francoske kopenske vojske
Kraljevina Črna gora napove vojno Nemškemu cesarstvu.
britanske oborožene sile se izkrcajo v Ostendu, Calaisu in Dunkirku.

8. avgust - prvi spopadi med Srbijo in Nemčijo.
12. avgust - Združeno kraljestvo napove vojno Avstro-Ogrski
14. avgust - začne se bitka mej
16. avgust:
- Nemške oborožene sile zavzamejo Liege.
- Avstro-Ogrska se spopade s Srbijo v bitki na Ceru
17. avgust - belgijska prestolnica se iz Bruslja preseli v Antwerpen.
18. avgust - predsednik ZDA Woodrow Wilson izda Razglasitev nevtralnosti.
19. avgust:

- kanadski parlament potrdi ustanovitev ekspedicijske enote.
- British Expeditionary Force (BEF) se izkrca v Franciji.

20. avgust:

Rusko carstvo premaga Nemško cesarstvo v pri Gumbinnenu.
Nemško cesarstvo okupira Bruselj.

23. avgust - Japonsko cesarstvo napove vojno Nemčiji.
24. avgust - Nemška kopenska vojska prodre v Francijo pri Lillu.
25. avgust - Avstro-Ogrska napove vojno Japonski.
26. avgust - začne se petdnevna bitka pri Tannenbergu
28. avgust:

30. avgust - Nemci zavzamejo Amiens
31. avgust - Rusi so premagani v bitki pri Tannebergu
3. september - Nemci pričnejo oblegati Pariz; vlada Francije se preseli v Bordeaux
5. september - začetek prve bitke na Marni
6. september:
- Srbija začne bitko na Drini
10. september - konec prve bitke na Marni
14. september:

Francozi osvobodijo Amiens in Reims
začetek prve bitke na Aisni

15. september - začetek pozicijskega bojevanja na zahodni fronti
24. september - Nemci zavzamejo St. Mihiel.
29. september - Nemci pričnejo bombardirati Antwerpen.
2. oktober - britanska admiraliteta objavi, da bo minirala Severno morje
4. oktober - cepelini prvič napadejo London
9. oktober - Nemci zavzamejo Antwerpen. Vlada Belgije se preseli v Ostend.
13. oktober - Britanci zavzamejo Ypres.
14. oktober - Kanadske ekspedicijske sile pristanejo v Plymouthu.
15. oktober - Nemci zavzamejo Ostend. Vlada Belgije se preseli v Havre (Francija).
19. oktober:
- prične se prva bitka pri Ypresu
- Nemška križarka Emden zajeme 13 antantnih ladij trgovske mornarice v 24 dneh.
22. oktober - ZDA začne ekonomsko podpirati antanto.
28. oktober - nemška križarka Emden pod krinko britanske ladje zapluje v zaliv Penang, kjer potopi rusko lahko križarko Cemčug.
1. november - med Združenim kraljestvom in Nemškim cesarstvom pride do pomorske bitke pri Coronelu
2. november - Carska Rusija napove vojno Otomanskemu imperiju.
5. november:

Francija in Združeno kraljestvo napovesta vojno Otomanskemu imperiju.
Združeno kraljestvo aneksira Ciper.

9. november - avstralska lahka križarka HMAS Sydney poškoduje nemško križarko Emden in jo prisili, da nasede na grebenu pri Severnem Keelinškem otoku (Indijski ocean).
16. november - med silami Avstro-Ogrske in Srbije prične se bitka na Kolubari
22. november - prva bitka pri Ypresu se konča z neodločenim izidom
25. november - Friedrich von Hindenburg zaustavi ofenzivo na Lodz.
2. december - Avstro-Ogrska zavzame Beograd.
3. december - Nizozemska kopenska vojska strelja na internirane belgijske vojake (8 jih umre).
4. december - Nemško cesarstvo ustanovi prvo enoto pomorskih letal.
6. december - Nemci zavzamejo Lodz.
8. december - začne se bitka pri Falklandskih otokih
14. december - prvi nemški letalski zračni napad na Združeno kraljestvo.
16. december - Nemci so bombardirali Hartlepool, Scarborough in Whitby.
17. december - Avstro-Ogrska premaga Ruse pri Limanovem (Poljska)
25. december - prične se neuradno božično premirje med vojaki na zahodni fronti.

1915[uredi | uredi kodo]

19. februar - začne se pomorska akcija v bitki za Gallipoli, ki pa ni uspešna.
18. marec - začne se druga pomorska akcija v bitki za Gallipoli, ki tako kot prva ni uspešna.
15. april - začne se kopenski del operacije v bitki za Gallipoli.
22. april - prične se druga bitka pri Ypresu
7. maj - nemška podmornica torpedira RMS Lusitanio, ta se potopi
23. junij - prične se prva soška bitka, konča se 7. julija
18. julij - prične se druga soška bitka, konča se 3. avgusta
24. september - prične se bitka za Przemyśl

1916[uredi | uredi kodo]

6. in 7. januar - zgodi se bitka pri Mojkovcu med silami Avstro-Ogrske in Kraljevine Črne Gore
21. februar - z nemškim obstreljevanjem se prične bitka pri Verdunu

31. maj - začne se pomorska bitka pri Jutlandiji.
1. junij - konča se pomorska bitka pri Jutlandiji. Britanija je obdržala kontrolo nad morjem.
1. julij - začne se bitka na Somi, ki je za zaveznike neuspešna.
13. november - konča se bitka na Somi. V 4 mesecih bojevanja je umrlo okrog pol milijona vojakov na obeh straneh.
15. december - z uspešnim francoskim protinapadom se konča bitka pri Verdunu

1917[uredi | uredi kodo]

1. januar - Turčija razglasi neodvisnost od zahtev evropskih velesil.
5. januar - Bolgarija in Nemčija okupirata pristanišče Braila.
9. januar - Nemčija se odloči začeti totalno podmorniško vojno.
10. januar - antanta zavrne nemški predlog za mirovna pogajanja.
31. januar - Nemčija razširi totalno podmorniško vojno tudi na nevtralne ladje v vojnem območju.
6. april - Združene države Amerike napovedo vojno Nemčiji
24. oktober - prične se 12. soška bitka in hkrati zadnja od 12. ofenziv ob Soči.
19. november - po preboju pri Kobaridu se konča 12. soška bitka.
7. december - Združene države Amerike napovedo vojno Avstro-Ogrski

1918[uredi | uredi kodo]

2. januar - boljševiki zagrozijo s ponovnim vstopom v vojno, če Nemško cesarstvo ne vrne okupiranih področij.
6. januar - Nemško cesarstvo prizna samostojnost Finske.
7. januar - Nemško cesarstvo premakne 75.000 vojakov iz vzhodne na zahodno fronto.
8. januar - predsednik ZDA Woodrow Wilson objavi svojih 14 točk.
25. januar - Avstro-Ogrska in Nemško cesarstvo zavrneta ameriške mirovne predloge.
1. februar - prične se upor mornarjev v Boki Kotorski
29. februar - Bolgarija podpiše premirje.^[pojasni]
3. marec - Nemško cesarstvo, Avstro-Ogrska in RSFSR podpišejo Brestlitovski mir.
7. marec - Finska podpiše sporazum o sodelovanju z Nemčijo.
14. marec - vseruski kongres sovjetov ratificira mirovni sporazum s centralnimi silami.
21. marec - bitka za Picardy
23. marec - nemška ofenziva se usmeri proti Amiensu in Parizu.
26. marec - Nemci zavzamejo Noyon, Roye in Lihons
28. marec - nemška operacija Mars je ustavljena pri Arrasu.
4. april:
- avstralske sile zadržijo nemški napad pri Villers Bretonneux.
- konča se bitka na Somi
9. april - začne se bitka pri Lysu.
14. april - Foch postane vrhovni poveljnik zahodne fronte.
22. april - pomorska bitka za Zeeburgge
23. april - Britanci neuspešno poskusijo blokirati zaliv Ostend.
25. april - britanske in avstralske čete zaustavijo nemški napad pri Amiensu.
7. maj - Romunija podpiše bukareški mir
10. maj - potopijo HMS Vindictive in tako zaprejo vhod v zaliv Ostend.
15. maj - grške sile se izkrcajo pri Smirni.
23. maj - Nemci pričnejo obstreljevati Pariz.
25. maj - nemške podmornice vplujejo v ameriške teritorialne vode.
27. maj - prične se tretja bitka za Aisne
29. maj - nemški prodor proti reki Marni zaustavijo ameriške divizije.
6. junij - začne se bitka za Belleau Wood.
9. junij - začne se bitka za Metz.
17. junij - zadnji nemški letalski napad na Veliko Britanijo med prvo svetovno vojno.
18. junij - antanta prične največjo protiofenzivo na zahodni fronti.
2. julij - antantni vrhovni vojaški svet podpre intervencijo v Sibiriji.
15. julij - začne se druga bitka na Marni.
18. julij - začetek ameriško–francoske ofenzive na Aisne-Marne.
19. julij - nemška vojska se umakne za reko Marno.
3. avgust - pričetek antantne intervencije pri Vladivostoku.
8. avgust - anglo–francoski protinapad pri Amiensu prebije nemško obrambno črto.
20. avgust - Združeno kraljestvo prične ofenzivo na zahodni fronti.^[pojasni]
4. september - ameriške oborožene sile se izkrcajo v Rusiji.
6. september - prične se splošen nemški umik čez reko Aisno.
12. september:
- ZDA sprožijo ofenzivo na St. Mihiel.
- Britanci zavzamejo Havincourt, Moeuvres in Trescault.
18. september - prične se bitka za Megido.
23. september - britanska 15. konjeniška brigada napade Haifo.
25. september - Brazilija napove vojno Avstro-Ogrski.
26. september - prične se Meuse-Argonnška ofenziva.
29. september - antanta prebije Hindenburgovo linijo.
30. september - Bolgarija podpiše separatni mir in se umakne iz prve svetovne vojne.
1. oktober - arabsko–britanske pod poveljstvom Lawrenca Arabskega zasedejo Damask.
3. oktober - Nemško cesarstvo in Avstro-Ogrska zaprosita ZDA za premirje.
17. oktober - ladja SS Lucia je zadnja žrtev nemških podmornic prve svetovne vojne.
18. oktober - Čehi zavzamejo Prago in se odpovejo habsburški nadvladi.
21. oktober - Nemško cesarstvo zaustavi totalno podmorniško vojno.
24. oktober - prične se bitka pri Vittorio Venetu
26. oktober - nemški vrhovni poveljnik general Erich Ludendorff odstopi zaradi pogojev premirja, na katere je pristala nemška vlada.
28. oktober - upor nemških mornarjev v pristaniščih.^[pojasni]
30. oktober:
- Slovaška z Martinsko deklaracijo razglasi neodvisnost od Avstro-Ogrske
- Turčija in Antanta podpišejo premirje.^[pojasni]
1. november - Američani prebijejo nemško obrambo na Meusi.
3. november:
- nemška flota v Kielu se upre.
- razpad Avstro-Ogrske
- Poljska razglasi neodvisnost in samostojnost.
- Italija zasede Trst
4. november - Avstro-Oggrska podpiše premirje z Antanto.
9. november - nemški cesar Viljem II. zapusti prestol in pobegne na Nizozemsko.
10. november - ustanovljena nemška republika.
11. november - ob 11. uri se konča prva svetovna vojna, ko Nemško cesarstvo in Antanta podpišejo premirje.
12. november - z abdikacijo Karla I. Avstrija postane republika
21. november - zadnje nemške vojaške enote zapustijo Alzacijo in Loreno.
1. december - ameriška okupacijska vojska vstopi v Nemčijo.
3. december - konča se antantna londonska konferenca, na kateri odločijo, da mora Nemčija plačati vojno odškodnino.
4. december - predsednik ZDA Woodrow Wilson odpotuje proti Brestu (Francija) in tako postane prvi predsednik ZDA, ki obišče tujo državo.
13. december - ameriška okupacijska vojska prekorači Ren.

Povojna dejanja[uredi | uredi kodo]

1919[uredi | uredi kodo]

18. januar - pričetek mednarodne mirovne konference v Versaillesu.
22. januar - podpisan je graško-ljubljanski protokol
6. februar - nemški parlament se zbere v Weimarju.
13. marec - admiral Kolčak začne ofenzivo proti boljševikom v ruski državljanski vojni.
7. april - Antanta se umakne iz Odese.
6. maj - mirovna konferenca v Versaillesu odvzame Nemčiji njene kolonije.
21. junij - nemška Visokomorska flota se sama potopi pri Scapa Flowu.
28. junij - podpisana je versajska pogodba
24. avgust - Italija zapusti mirovno konferenco zaradi spora okoli Reke.
10. september - podpisana je senžermenska mirovna pogodba
19. november - Senat ZDA zavrne versajsko pogodbo.

1920[uredi | uredi kodo]

3. januar - zadnje ameriške oborožene sile zapustijo Francijo.
10. januar - versajski sporazum stopi v veljavo.
23. januar - Nizozemska zavrne zahtevo Antante po izročitvi Viljema I.
3. februar - Antanta zahteva sojenje 890 nemškim vojaškim osebam.
19. marec - Senat ZDA drugič zavrne versajski sporazum.

1921[uredi | uredi kodo]

27. april - Antanta razglasi, da mora Nemčija plačati 6,65 milijarde funtov vojne odškodnine.
25. avgust - ZDA, Avstrija in Nemčija podpišejo mirovni sporazum o koncu prve svetovne vojne.

1923[uredi | uredi kodo]

4. januar - pariška konferenca o vojni odškodnini zastane, ko Francija vztraja na trdi liniji, medtem ko Združeno kraljestvo želi obnovo.
10. januar - ZDA umakne zadnje oborožene sile iz Nemčije.
4. februar - Francija zasede Offenburg, Appenweier in Buhl v Porurju kot del dogovora^[pojasni] po koncu prve svetovne vojne.
20. junij - Francija objavi, da bo zavzela Porurje, da bo prisila Nemčijo k plačevanju vojne odškodnine.